Zgodovinski razvoj

Kongregacija šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja ima svoj izvor v Kongregaciji šolskih sester sv. Frančiška v Gradcu (Avstrija), ki jo je leta 1843 ustanovila s. Frančiška Lampel.

Graške sestre so leta 1864 odprle podružnico v Mariboru in tja poslale štiri sestre, med njimi s. Margareto Puhar (Margarito Pucher). Tako se je uresničila želja škofa Antona Martina Slomška († 1862), da bi imel v svoji škofiji redovno skupnost, ki bi skrbela za vzgojo mladine v duhu vere in izročil slovenskega naroda.

 

Pozneje se je po želji in prizadevanju s. Margarete Puhar (* 6. marca 1818 Kapela pri Radgoni, † 6. marca 1901 Maribor) mariborska podružnica ločila od materne hiše v Gradcu in postala materna hiša nove kongregacije.

 

S. Margareto, ustanoviteljico nove ustanove, je 13. septembra 1869 mariborski škof Maksimilijan Stepišnik imenoval za prvo vrhovno predstojnico. Za glavni cilj nove kongregacije si je zadala utrjevanje frančiškanskega duha služenja na področju vzgoje med revnimi otroki in mladino.

 

Duhovno in skupno življenje je temeljilo na Pravilu III. reda sv. Frančiška, na statutih graških šolskih sester in na cerkvenih smernicah in dokumentih.

 

Do konca 19. stoletja se je kongregacija razširila po krajih, naseljenih s slovenskim prebivalstvom, ob koncu 19. stoletja in v začetku 20. stoletja po pokrajinah avstro-ogrskega cesarstva (sedanja Bosna in Hercegovina ter Hrvaška), nato prestopila evropske meje ter dosegla Afriko (Egipt) in Združene države Amerike. Med svetovnima vojnama so prišle sestre tudi v Latinsko Ameriko.

Danes je kongregacija navzoča v 14 državah. Poleg že omenjenih deluje v Avstriji, Italiji, Srbiji, Argentini, Urugvaju, Paragvaju, Nemčiji, Kongu in Švici.

Sveti sedež je 9. maja 1922 priznal kongregacijo za ustanovo papeškega prava in potrdil njene prve konstitucije.

 

Istega leta se je kongregacija razdelila na štiri province:

Pozneje so bile ustanovljene še druge province:

 

Pridevek »Kristusa Kralja« je imenu kongregacije dodal vrhovni kapitelj leta 1935.

Leta 1941 so bile sestre zaradi vojnih razmer prisiljene zapustiti materno hišo v Mariboru in prenesti sedež vrhovne uprave v Rim. Od leta 2004 je sedež vrhovne uprave v Grottaferrati.

Leta 1966 je bila v že dolga leta mednarodni kongregaciji razglašena za uradni jezik italijanščina.

Leta 1969 so bile konstitucije prilagojene zahtevam drugega vatikanskega cerkvenega zbora in časovnim razmeram, leta 2008 pa posodobljene.

Konstitucije vsebujejo osnovne zakone in predpise, ki obvezujejo vse sestre. Posamezne province in Rimska regija imajo še lastne statute, ki so prilagojeni krajevnim, kulturnim in družbenim potrebam.

Več na http://solske-sestre.si/zgodovina